ORALNA KIRURGIJA

ADIJO, MODROSTNI ZOBJE!

Od preprostih do kompleksnejših kirurških posegov. Strokovno in odgovorno.

Oralno-kirurški posegi.

Oralno kirurške posege opravlja specialist oralne kirurgije Jure Gačnik, dr. dent. med. Opravlja ambulantne kirurške posege v lokalni anesteziji, kot so ekstrakcije zob, izkles modrostnikov, apikotomije, kirurško protetično predpripravo, kostne dograditve, vstavitev zobnih vsadkov in druge posege.

KAKO LAHKO POMAGAMO?

VRSTE
ORALNO-KIRURŠKIH POSEGOV

VRSTE ORALNO KIRURŠKIH POSEGOV

Odstranitev zob

Pri odstranitvi zoba danes ne veljajo enaki cilji, kot nekoč, ko je bilo pomembno le, da je zob zunaj in vnetje počiščeno. Danes je pomembno, da je poseg izveden čimbolj atravmatsko (nežno) do okolnih mehkih in trdih tkiv, saj le taka tehnika omogoča ohranitev okolnih tkiv in kasnejšo estetsko in funkcionalno dovršenost pri končni oskrbi, pa naj bo to z implantati ali brez.

Odstranitev modrostnih zob

Odstranitev modrostnih zob je lahko preventivna ali pa kurativna. Danes modrostne zobe velikokrat odstranjujemo preventivno, zaradi patologije, ki se lahko razvije okoli izraščajočega modrostnika (ciste, vnetja, tumorji) ali pa kurativno – zaradi že razvite patologije, ponavadi kariesa na modrostnih zobeh ali že tudi sosednjih, zaradi otežene higiene. V ta sklop spada tudi boleče izraščanje modrostnih zob ali vnetja v okolici zob.

Poseg se izvede v lokalni anesteziji, je neboleč in kar se da nežen. Včasih se modrostne zobe da odstraniti brez izklesa, ko pa je zob delno ali povsem neizrasel, pa je potreben izkles. Izraz izvira iz preteklosti, ko so dejansko modrostne zobe izklesavali z dletom in kladivom. Danes je postopek bolj nežen – z ustreznim svedrom obvrtamo modrostni zob, ga večkrat razdelimo in po delih odstranimo. Teža posega zavisi predvsem od anatomije – dostopnosti zoba, oblike in števila korenin, bližine živca itd. Noben izkles ali pacient ni enak drugemu in zato posploševanje in natančno predvidevanje, kako bo poseg ali pooperativno obdobje izgledalo, ni vedno natančno. Ljudje so prepogosto preveč prestrašeni in na koncu vidijo, da ni bilo tako hudo, kot so mislili da bo.

Pri odstranitvi modrostnih zob brez izklesa stanje po posegu ni nič drugačno kot pri ekstrakciji – nekaj bolečine in nobene otekline. Pri izklesu pa je pooperativno obdobje do enega tedna lahko bolj naporno. Pričakovati je oteklino in večje bolečine kot pri puljenju, vsa dodatna navodila pa dobite v pisni in ustni obliki pri posegu. Noben kirurški poseg ni brez tveganj – pri izklesu je možnih več komplikacij.

Apikotomija

Kadar je zdravljenje korenine neuspešno, se zdravljenje ponovi. Če je tudi v drugo neuspešna, se opravi manjši kirurški poseg, ko odstranimo vnet vršiček korenine, skupaj z vnetjem. Pri tem postopku odstranimo tudi del polnitve zoba s pomočjo ultrazvoka in zob skozi vršiček korenine polnimo s cementom. Cel postopek opravimo pod mikroskopom, saj le tako lahko zagotovimo, da je bilo odstranjeno vse vnetje in da je bila retrogradna polnitev narejena brezhibno. Uspeh postopka je cca. 80-95%, zavisi pa od več dejavnikov, predvsem od splošnega stanja zoba in izvedbe posega.

Podaljšanje klinične krone zoba

Kadar zobna krona propade, ponavadi zaradi kariesa, je potrebno za dolgoročno boljšo obstojnost pred oskrbo s prevleko zagotoviti dovolj velik oprijem zobne krone na zobu (in ne na dograjenem zobnem krnu). To pomeni, da se v primeru, če je od zoba ostala le korenina v nivoju ali tik nad nivojem dlesni, dlesen kirurško pomakne nekoliko nižje, da je krn zoba dovolj velik za oskrbo. Pri tem je ponavadi potrebno znižati tudi nivo kosti okoli zoba. Poseg spada med manjše kirurške posege.

Kostne dograditve, odprti/zaprti sinus lift

Pri vstavitvi zobnih vsadkov potrebujemo zadosten volumen kosti okoli vsadka. Splošno pravilo je, da bi moralo biti okoli vsadka vsaj 1-2 mm kosti. Če je debelina kosti okoli vsadka tanjša, lahko tekom celjenja izgine, kar pa poslabša dolgoročno obstojnost vsadka. V primeru, da imate kost, ki je pretanka v širino ali višino, moramo ob implantaciji poskrbeti, da je te kosti dovolj. To naredimo s kostno avgmentacijo ali dograditvijo. Postopkov kostne dograditve je veliko in zavisijo od velikosti in anatomije defekta ter okolnih tkiv – predvsem pa od tega, ali potrebujemo kost v širini, višini ali oboje. Materialov za dograditev kosti je ravno tako veliko. Pri nas se poslužujemo dograjevanja z umetno kostjo (Straumann Xenograft – svinjska ali goveja obdelana kost, brez antigenov, ki bi povzročili zavrnitveno reakcijo), in avtologno (lastno kostjo), ki jo dobimo ponavadi iz predela spodnjih modrostnih zob. Uspeh dograditve zavisi od izvedbe in pacienta samega. Po večjih dograditvah ljudem priporočamo jemanje vitamina D3 vsaj pol leta.

Diagnostika čeljustnega sklepa

Ob težavah čeljustnih sklepov opravi specialist oralne kirurgije klinični pregled, na podlagi katerega se vam svetuje nadaljna terapija.

Fenestracija

Pri neizraslih zobeh, ki ostanejo pod nivojem kosti ali dlesni – ponavadi so to podočniki, takemu zobu omogočamo izrast tako, da mu odstranimo prepreke za izrast – to je kost nad krono ali debelo sluznico nad zobom. Tehnik je več in zavisijo od položaja zoba in ortodontske predpriprave. Pred posegom je potrebno pripraviti prostor za izraščajoč zob, kar naredi ortodont z ortodontskim aparatom. Nato se izvede postopek fenestracije, kjer si prikažemo krono izraščajočega zoba, jo delno osvobodimo in nanjo prilepimo žičko, s pomočjo katere se nato zob vleče na svoje mesto.

Diagnostika in zdravljenje poškodb zob

Akutne poškodbe zob nastanejo običajno pri padcih, športu, prometnih nezgodah … Prizadeti so lahko tako otroci kot odrasli, vendar se glede na starostno obdobje poškodbe zob obravnavajo nekoliko drugače. V spodaj priloženi shemi so osnovna navodila, kako postopati ob poškodbi, zlomu ali izbitju zoba.

Kako ravnati po posegu?

Pripravili smo navodila, s katerimi boste zmanjšali možnosti komplikacij po posegu. V primeru dodatnih vprašanj ali težav nas kontaktirajte.

FAQ

ZA
RADOVEDNE

ZA RADOVEDNE

Naročite se na pregled.