Otroci so specifični pacienti. Ko prvič stopijo v zobozdravstveno ordinacijo, jih lahko preseneti vonj prostora, uniforma zobozdravnika in zobnih asistentk, velik zobozdravniški stol, inštrumenti in še kaj. S prvim obiskom jih lahko pozitivno presenetimo tako, da se jim predstavimo kot odraslemu pacientu, jim razkažemo ordinacijo in inštrumente, zapeljemo s stolom in obisk popestrimo z igro. Tudi kasneje, ko je že potreben poseg, je pomembno, da poseg prilagodimo otroku, seveda v okviru strokovne doktrine. Moje mnenje je, da zobozdravniki nismo v ordinacijah zato, da otrokom delimo vzgojne nauke, njim ali staršem vzbujamo slabo vest, ampak da jim pomagamo, ko pomoč potrebujejo. Včasih so potrebni zelo majhni koraki in le teh je lahko veliko, da pridemo do cilja, ampak če sem s tem pridobila zaupanje otroka in mu preprečila strah pred zobozdravnikom za vse življenje, je tudi moje poslanstvo izpolnjeno.

Naloga zdravih mlečnih zob je, da se otroci normalno razvijajo in rastejo, ker tako nimajo težav pri prehranjevanju, pomembni so za skladen razvoj obraza in zob ter nenazadnje za zdravo samopodobo otroka.

Prvi zobozdravniški pregled se lahko opravi že okrog prvega leta starosti. Prvi pregled je bolj informativne narave, kjer starši dobijo informacije o pravilnem ščetkanju zob, prehrani, časovnem poteku izraščanja mlečnih zob. Starši skupaj z otrokom tudi spoznajo zobozdravnika (pedontologa- specialista otroškega zobozdravstva), na katerega se lahko v prvih treh letih otrokove starosti obrnejo za pomoč v primeru težav ali preventivnih pregledov. Po dopolnjenem 3. letu starosti, jih pedontologi napotijo k splošnemu zobozdravniku.

Posegi se tako kot pri stalnih zobeh opravijo v lokalni anesteziji, s katerim se prepreči, da bi bil poseg boleč, prav tako se lahko uporabljajo enaki materiali, kot jih uporabljamo pri zdravljenju stalnih zob.

Najpogostejši posegi so preventivni, ki zajemajo zaščitne premaze, zalivanje fisur, izdelavo zalivk na mlečnih in stalnih zobeh zaradi kariesa, poškodb ali razvojnih motenj zob (bele lise …) ter oskrba zob po poškodbah.

Potrebno je združiti pričakovanja staršev, otrok in seveda tudi zobozdravnikova pričakovanja, ki si v določenem obisku ˝zada˝ kot cilj obiska. Vseh pričakovanj včasih ni mogoče izpolniti. Sama se zelo prilagodim otroku, ker mi je tako tudi večkrat uspelo. Sledim temu, da otroku pred posegom pokažem inštrumente, lahko se jih dotakne in mi ˝pomaga˝ pri posegu. Otrokom tudi pomaga, da jim pripovedujem kaj počnem, z ničemer jih ne presenetim, kar bi jih lahko po mojem mnenju prestrašilo, včasih tudi kaj zapojem 😊 … in deluje.

Otrokom lahko pomagajo s pripovedovanjem o svojih dobrih izkušnjah pri zobozdravniku, preberejo jim lahko zgodbe o zobni miški, živalih, ki so doživele zobobol, preko knjig jim lahko predstavijo delo zobozdravnika. Najbolj pa starši svojim otrokom pomagajo tako, da začnejo z dobro ustno higieno takoj pri izrasti prvega mlečnega zobka, ker so prav starši tisti, ki lahko preprečijo, da bi njihov otrok kadarkoli mogel izkusiti strah pred zobozdravnikom. Verjamem, da morajo tudi starši biti mnogokrat inovativni pri tehnikah ščetkanja zob, vendar je veliko lažje doma opraviti neboleč ˝poseg˝ ščetkanja zob, kot neboleč poseg izdelave plombe pri prestrašenem otroku z zobobolom. Skrb za ustno zdravje se otrokom privzgoji. Naj se ne ustrašijo, ker otroci doma jokajo pri umivanju zob. Večina otrok pri tem joka ali pa niso prav navdušeni, ko je čas za umivanje zob. Tudi to enkrat mine😊.